»Knjiga Nejca Gazvode (Fant iz papirja) z ilustracijami Hane Jesih elegantno, poetično in nadvse prepričljivo govori o tem, da so čudežni trenutki zmeraj za vogalom, zmeraj so tik pred tem, da se zgodijo, pa čeprav se zdijo nemogoči ali pa so celo prepovedani, kot je prepovedana ljubezen med fantom iz papirja in deklico iz črnila.«
»S filmom želim na realističen način prikazati dinamiko odnosov med posamezniki v različnih življenjskih obdobjih, ki so odraščali v družinah, v katerih so bili žrtve različnih oblik nasilja. Sprašujem se, ali je mogoče prekiniti krog nasilja, ki se pogosto prenaša iz generacije v generacijo in ko žrtev postane nasilnež.«
»Odraščal sem na italijanskem Krasu in v naših krajih ima vsaka družina koga, ki je delal v ladjedelnici v Tržiču in je bil mnogo let izpostavljen azbestu – moj oče, dedek, stric, vsi so delali tam. Ni rečeno, da bo vsak od njih zbolel, vsi pa živimo s strahom, da se bo nekoč nekaj zgodilo, da se bo bolezen pojavila. Hotel sem spregovoriti o tem strahu.«
»Obstajala je struktura, ki je omogočala določenim ljudem, da s srbskih pozicij nad Sarajevom za plačilo streljajo na prebivalce obleganega mesta. Prišli smo do določene točke vednosti, od tu naprej lahko slutimo, ne moremo pa kategorično ničesar trditi.«
»Februarja 2019 me pokliče producent Franci Zajc in me povabi na pijačo nekam zelo na samo, kjer mi pove za fenomen lova na ljudi v Sarajevu. Ne verjamem mu.«
»A Franci je informacije plasiral po korakih. Izkazalo se je, da je v tem razmisleku korak pred mano. Poznal je človeka, ki je bil priča dogajanju.«
»Scenarij, ki ga je Matevž Luzar pod okriljem produkcijske hiše Gustav film začel razvijati leta 2016, izvira iz osebnega opazovanja življenja v edinstvenem okolju rudarsko-industrijskega Zasavja, kjer je druženje v orkestrih, zborih, lutkovnih gledališčih in drugih kulturnih dejavnosti ljudem pogosto pomenilo uteho pred vsakdanjim težkim delavskim življenjem.«